Poleg prednastavljenih komponent ležajev z zračnostjo je Timken razvil pet pogosto uporabljenih metod za samodejno nastavitev zračnosti ležajev (tj. SET-RIGHT, ACRO-SET, PROJECTA-SET, TORQUE-SET in CLAMP-SET) kot možnosti ročnega prilagajanja. Za ponazoritev različnih značilnosti teh metod v obliki tabele glejte tabelo 1 - "Primerjava metod nastavitve zračnosti stožčastih valjčnih ležajev". Prva vrstica te tabele primerja sposobnost vsake metode za razumen nadzor "območja" zračnosti pri vgradnji ležaja. Te vrednosti se uporabljajo le za ponazoritev splošnih značilnosti vsake metode pri nastavitvi zračnosti, ne glede na to, ali je zračnost nastavljena na "prednapetost" ali "aksialno zračnost". Na primer, v stolpcu SET-RIGHT se lahko pričakovana sprememba zračnosti (interval visoke verjetnosti ali 6σ) zaradi specifičnih kontrol tolerance ležaja in ohišja/gredi giblje od tipičnega minimuma 0,008 palca do 0,014 palca. Območje zračnosti se lahko razdeli med aksialno zračnostjo in prednapetostjo, da se poveča učinkovitost ležaja/uporabe. Glejte sliko 5 – »Uporaba avtomatske metode za nastavitev zračnosti ležajev«. Ta slika kot primer uporablja tipično zasnovo kmetijskega traktorja s štirikolesnim pogonom za ponazoritev splošne uporabe metode nastavitve zračnosti stožčastega valjčnega ležaja.
Specifične definicije, teorije in formalne postopke uporabe vsake metode bomo podrobno obravnavali v naslednjih poglavjih tega modula. Metoda SET-RIGHT doseže zahtevano zračnost z nadzorom tolerance ležaja in sistema namestitve, brez potrebe po ročnem nastavljanju stožčastega valjčnega ležaja TIMKEN. Za napovedovanje vpliva teh toleranc na zračnost ležaja uporabljamo zakone verjetnosti in statistike. Na splošno metoda SET-RIGHT zahteva strožji nadzor nad tolerancami obdelave gredi/ohišja ležaja, hkrati pa strogo nadzoruje (s pomočjo stopenj natančnosti in kod) kritične tolerance ležajev. Ta metoda meni, da ima vsaka komponenta v sklopu kritične tolerance in jo je treba nadzorovati znotraj določenega območja. Zakon verjetnosti kaže, da je verjetnost, da ima vsaka komponenta v sklopu majhno toleranco ali kombinacijo velikih toleranc, zelo majhna. In če sledimo "normalni porazdelitvi tolerance" (slika 6), se v skladu s statističnimi pravili superpozicija vseh velikosti delov nagiba k sredini možnega območja tolerance. Cilj metode SET-RIGHT je nadzorovati le najpomembnejše tolerance, ki vplivajo na zračnost ležaja. Te tolerance so lahko v celoti notranje glede na ležaj ali pa vključujejo določene pritrdilne komponente (tj. širine A in B na sliki 1 ali sliki 7, pa tudi zunanji premer gredi in notranji premer ohišja ležaja). Posledica tega je, da bo z veliko verjetnostjo vgradna reža ležaja znotraj sprejemljive metode SET-RIGHT. Slika 6. Normalno porazdeljena frekvenčna krivulja spremenljivka, x0,135 %2,135 %0,135 %2,135 %100 % spremenljivka aritmetična povprečna vrednost 13,6 % 13,6 % 6s68,26 %sss s68,26 %95,46 %99,73 %x Slika 5. Frekvenca uporabe metode samodejne nastavitve zračnosti ležajev Frekvenca reduktorja motorja sprednjega kolesa Odvzem moči zadnjega kolesa Sredinsko zglobni menjalnik zadnje osi Aksialni ventilator in vodna črpalka Vhodna gred Vmesna gred Odvzem moči Sklopka gredi črpalke Pogonska naprava Glavni reduktor Glavni reduktor Vhodna gred Vmesna gred Izhodna gred Diferencial Planetni reduktor (pogled s strani) Krmilni mehanizem z zglobom Zoženi valjčni ležaj Zračnost Metoda nastavitve Metoda SET-RIGHT Metoda PROJECTA-SET Metoda TORQUE-SET Metoda CLAMP-SET Metoda CRO-SET Območje prednastavljene komponente zračnosti (običajno je zanesljivost verjetnosti 99,73 % ali 6σ, v proizvodnji z večjo močjo pa je včasih potrebnih 99,994 % ali 8σ). Pri uporabi metode SET-RIGHT ni potrebno prilagajanje. Vse, kar je treba storiti, je sestaviti in vpeti dele stroja.
Vse dimenzije, ki vplivajo na zračnost ležaja v sklopu, kot so tolerance ležaja, zunanji premer gredi, dolžina gredi, dolžina ohišja ležaja in notranji premer ohišja ležaja, se pri izračunu verjetnostnih območij štejejo za neodvisne spremenljivke. V primeru na sliki 7 sta notranji in zunanji obroč nameščena s konvencionalnim tesnim prileganjem, končni pokrov pa je preprosto vpet na enem koncu gredi. s = (1316 x 10-6)1/2 = 0,036 mm3s = 3 x 0,036 = 0,108 mm (0,0043 palca) 6s = 6 x 0,036 = 0,216 mm (0,0085 palca) 99,73 % sklopa (območje verjetnosti) možni interval = 0,654 Za 100 % sklopa mm (0,0257 palca) (na primer) izberite 0,108 mm (0,0043 palca) kot povprečno zračnost. Za 99,73 % sklopa je možno območje zračnosti od nič do 0,216 mm (0,0085 palca). †Dva neodvisna notranja obroča ustrezata neodvisni aksialni spremenljivki, zato je aksialni koeficient dvakrat večji. Po izračunu območja verjetnosti je treba določiti nazivno dolžino aksialne dimenzije, da dobimo zahtevano zračnost ležaja. V tem primeru so znane vse dimenzije razen dolžine gredi. Oglejmo si, kako izračunati nazivno dolžino gredi, da dobimo pravilno zračnost ležaja. Izračun dolžine gredi (izračun nazivnih dimenzij): B = A + 2C + 2D + 2E + F[ [2kjer je: A = povprečna širina ohišja med zunanjima obročema = 13,000 mm (0,5118 palca) B = povprečna dolžina gredi (TBD) C = povprečna širina ležaja pred namestitvijo = 21,550 mm (0,8484 palca) D = Povečana širina ležaja zaradi povprečnega prileganja notranjega obroča* = 0,050 mm (0,0020 palca) E = Povečana širina ležaja zaradi povprečnega prileganja zunanjega obroča* = 0,076 mm (0,0030 palca) F = (zahtevana) povprečna zračnost ležaja = 0,108 mm (0,0043 palca) * Pretvorjeno v enakovredno aksialno toleranco. Za koordinacijo notranjega in zunanjega obroča glejte poglavje »Katalog izdelkov Timken® Tapered Roller Bearing« v praktičnem priročniku.
Čas objave: 28. junij 2020